Ročno tkanje lahko zasledimo že v najstarejših dobah, ko se je človek, ki je bil doma v votlinah, sedeč pri ognju, pričel ukvarjati s pletenjem raznih stebel, lubja in trav.

Sčasoma je spoznal predljivost raznih rastlinskih in živalskih vlaken. Pričel jih je presti, sprva v debelejše, pozneje v tanjše niti.To je bilo eno prvih človeških odkritij – iz tankih, slabotnih vlaken spresti dolgo, močno vrv ali nit.

Ostanki tkanin, najdenih v najstarejših grobovih pričajo, da je človek tkanine že od nekdaj poznal in izdeloval. Še danes se čudimo, kako je mogel s svojimi preprostimi pripomočki stkati tako fine in nežne tkanine. Najstarejši kipi in slike nam prikazujejo tudi okusno uporabo teh tkanin, opazimo umetniški čut takratnih rodov.

Sodobno ročno tkalstvo se uveljavlja kot koristno opravilo pri katerem kombiniramo preje, vezave in barvne vzorce pri katerem nastane uporaben izdelek in predstavlja toplino in domačnost.

Starinsko ročno tkalstvo je postalo modno in sodobno.

Skupina malih ročnih statev z nasnovanimi različnimi vzorci in trakotkalske statve.


  © Luka Oman 2006, Vse pravice pridržane.